Skip to main content

UV–ŽARKI
Ultravijolični žarki so sestavni del svetlobe in se delijo na UVA, UVB in UVC-žarke, glede na valovno dolžino. Okoljski dejavniki, kot je sneg pozimi in v gorah, vplivajo na intezivnost UV sevanja. Pomemben je podatek, da se kar 80% UV žarkov odbije od čistega snega.

OTROCI IN UV–ŽARKI
UV-zaščita je še posebej pomembna pri otrocih in najstnikih, saj imajo le ti večje zenice in prozornejše leče kot odrasli, zato so njihove oči bolj občutljive za UV žarke. Ponavadi pa otroci tudi preživijo več časa na prostem na soncu in redkeje nosijo sončna očala kot odrasli.

POSLEDICE UV–ŽARKOV
Klinično je dokazano, da lahko prekomerna izpostavljenost UV žarkom poškoduje očesne veke, roženico in lečo. UV žraki lahko tako poškodujejo sprednjo površino očesa, podobno kot sončne opekline poškodujejo kožo.
Učinki dolgotrajnega UV sevanja se kopičijo in so vedno bolj nevarni. Čim bolj so oči izpostavljene UV sevanju, tem večje je tveganje za nastanek očesnih obolenj, kot so nastanek sive mrene, poškodba mrežnice, kožni rak okrog vek, ter druga kronična očesna obolenja.

FOTOKERATITIS
Kratkoročno lahko UV sevanje povzroči (nenalezljivo) vnetje roženic. To stanje se imenuje tudi fotokeratitis. Človeško oko je občutljivo zlasti kadar UV sevanje spremljata hladen veter in sneg. To lahko povzroči začasne simptome, kot so bolečina, rdeče oči, občutek tujka (zrnatosti) v očesu, izjemno občutljivost na svetlobo in prekomerno solzenje.
Skrajna oblika vnetja roženice in veznice  pa je snežna slepota.

SNEŽNA SLEPOTA
Smučarje, planince in druge, ki pozimi ali spomladi v gorah ne poskrbijo za ustrezno zaščito oči, lahko namesto občudovanja zimskih lepot doleti snežna slepota.Do snežne slepote običajno pride v gorah zaradi ultravijoličnih žarkov, ki se odbijajo od snežnih površin. Škodljivo UV sevanje povzroči boleče vnetje veznic in roženice, okvaro globljih delov očesa in začasno slepoto. Poškodba lahko nastane v eni uri, simptomi pa se običajno razvijejo šele čez 6 do 12 ur. Prvi znaki so pekoče bolečine in zbadanje v očeh, močno bleščanje, zmanjšanje ostrine vida, fotofobija, solzenje in otekanje vek. Zaradi opeklin lahko poškodovanec najprej postane omotičen, nato pa začasno oslepi.
Prizadetega je treba čim prej zaščititi s temnimi sončnimi očali in ga pospremiti v temen prostor ali mu s čim pokriti glavo, na oči  pa mu polagamo hladne obkladke. Temna očala     mora prizadeti nositi še nekaj dni po poškodbi.                
Snežna slepota pogosto mine spontano v 36 do 72 urah in na očeh ne pušča trajnih posledic, razen če se izpostavljenost UV žarkom ponavlja. V takih primerih so možne okvare očesne površine.                              
Snežno slepoto lahko preprečimo z ustreznimi očali, ki filtrirajo UV žarke  in tako, da se soncu izpostavljamo le omejeno časovno obdobje. Podobne poškodbe lahko povzročijo tudi umetni viri UV žarčenja (solariji, varjenje), klinična slika pa je je enaka kot pri snežni slepoti.

UV–ŽARKI POZIMI
Sončni žarki oz. UV žarki niso nevarni samo v poletnih mesecih, ampak tudi pozimi. Odbojna svetloba lahko povzroči hude opekline na očeh.
Moč UV žarkov je v povprečju nižja v zimskem času, vendar pa odbojna svetloba od snega podvoji moč UV žarkov. Le ta se povečuje z nadmorsko višino. Izpostavljenost soncu je tako skozi leto zelo močna v visokogorju, na zasneženih gorah, pozimi nasploh pa ko zapade sneg.
Temna očala, ki ščitijo oči samo proti bleščanju, so lahko nevarna, ker se zenica za temnimi stekli razširi in s tem onemogoči naravno zaščito očesa pred žarki. V kolikor ne uporabljamo kakovostnega stekla z UV filtrom, prihaja skozi temno steklo in razširjeno zenico še več UV svetlobe.

ZAŠČITA PRED UV–ŽARKI
Najboljša zaščita oči pred poškodbami ultravijoličnih žarkov je uporaba UV zaščite, ki preprečuje vdor škodljivih žarkov v naše oči. Očala in kontaktne leče imajo lahko vgrajeno UV zaščito.
Pomembno je vedeti, da vsa sončna očala nimajo enake stopnje zaščite. Učinkovita očala morajo oči zaščititi tako pred žarki UVA kot tudi pred UVB.

SONČNA OČALA
Navadna sončna očala, ki nimajo certifikata o stopnji zaščite pred žarki UVA/UVB, lahko očem bolj škodijo kot koristijo. Škodljiva so lahko zato, ker temne leče povzročijo razširitev zenice. To pospeši prodiranje žarkov UVA, ki lahko tako poškodujejo očesno mrežnico in očesno lečo.
Žarki, ki se odbijejo npr. od snega,  lahko v oko prodrejo ob straneh  naših sončnih očal. Zato je priporočljivo, da so sončna očala ukrivljene oblike in se le tako bolje prilegajo obrazu in obenem pokrijejo večji del okoli oči. V tem primeru je zagotovljeno, da do očesa ne pridejo škodljivi žarki iz nobene strani.

OPTIKA AUER