Z večjo ozaveščenostjo ljudi se lahko odstotek pravočasno odkrite bolezni poveča, s tem pa se lahko zmanjša število oslepelih zaradi glavkoma.
Kaj je glavkom?
Glavkom je nepopravljiva okvara vidnega živca, ki v skrajnem primeru povzroča slepoto. Plast celic za šarenico proizvaja vodno tekočino, imenovano prekatna vodica. V zdravem očesu se proizvedena tekočina uravnava z odtekanjem, če pa ne more odteči ali je proizvedene tekočine preveč, bo očesni pritisk narasel. Če je vidni živec pod velikim pritiskom, lahko pride do njegove okvare.
Največja nevarnost je prikritost bolezni, vse do trenutka, ko je okvara že nepopravljivo napredovana. Tveganje za pojav okvare se povečuje s starostjo.
Vrste glavkoma:
1. Primarni glavkom
Kadar vzroka nastanka ne poznamo. Ta vrsta glavkoma je najpogostejša.
2. Sekundarni
Kadar se glavkom pojavi kot posledica drugih bolezni ali poškodba očesa (sladkorna bolezen, jemanje posameznih zdravil).
3. Prirojeni (kongenitalni)
Nekatere oblike glavkoma so lahko prisotne že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu. Ta vrsta glavkoma je posledica nepravilno razvitega očesa.
4. Glavkom zaprtega zakotja
To vrsto glavkoma spremljajo bolečine in glavoboli, lahko tudi bruhanje, poslabšanje vida, pojav mavričnih krogov okrog izvora svetlobe ipd.
Kdaj nastane?
Glavkom se največkrat pojavi po 40. letu starosti, njegova pogostnost narašča s staranjem. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja.
Večje tveganje za razvoj glavkoma obstaja:
⦁ pri ljudeh nad 40. letom starosti,
⦁ pri ljudeh s povišanim očesnim tlakom,
⦁ pri ljudeh, ki imajo sorodnika s kroničnim glavkomom,
⦁ pri ljudeh z visoko stopnjo kratkovidnosti,
⦁ ponekod pa povezujejo s hitrejšim razvojem glavkoma tudi ljudi, ki imajo sladkorno bolezen.
Znaki, simptomi
Pri najpogostejši obliki glavkoma (primarni glavkom zaprtega zakotja), bolniki (na začetku) navadno nimajo težav z vidom. Ko se težave pojavijo, ko se vid poslabša, takrat je bolezen že močno napredovala. Pojavljajo se lahko tudi rahle bolečine v očesu, slabost, bruhanje, pordelost oči, otrdelo zrklo. Bolezen napreduje tako, da počasi izgubljamo stranski vid (zgoraj, ob straneh in na dnu).
Središče vidnega polja je prizadeto čisto na koncu in s časom postane tako, kot bi gledali skozi dolgo cev (tunelski vid). S časom pa lahko pride do izgube tudi tega vida.
Zdravljenje
Primarno zdravljenje glavkoma je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka. Če znižamo očesni tlak, lahko v nekaterih primerih ustavimo ali zelo upočasnimo propadanje vidnega živca. To najprej naredimo z zdravili (različne vrste kapljic). Če zdravila niso učinkovita, pride pri primarnem glavkomu v poštev znižanje očesnega tlaka z laserjem. Če s tem nismo dovolj znižali tlaka, pa lahko sledi tudi operacija.
Funkcija vida se nam slabša tudi s staranjem. Če bolezen zdravimo, se stanje slabša počasneje kot sicer.
Okvara, ki nastane na vidnem živcu, je nepopravljiva in neozdravljiva. Glavkom zaenkrat ni ozdravljiv, lahko le lajšamo in upočasnimo propadanje vidnega živca.
Preventiva
Najboljša preventiva so redni pregledi pri specialistu (predvsem pri starosti nad 40 let). Pregled se mora opraviti temeljito, tako da se meri očesni pritisk in pregleda očesno ozadje.
Bolezen ni simetrična, kar pomeni, da lahko na enem očesu bolj napreduje kot na drugem.
Če odkrijemo glavkom dovolj zgodaj, lahko večinoma ohranimo dobro vidno funkcijo.
OPTIKA AUER