Skotopični sindrom
Drugačnost v vidnem zaznavanju ali skotopični sindrom.

Skotopični sindrom
Kako »drugače«? Vizualni korteks v možganih zaradi primanjkljaja katere od barv mavrice ali več njih vidne signale zaznava drugače, najteže črne črke na bleščečem belem papirju. To povzroča popačenje slike in s tem težave pri branju. Črke in besede se lahko prekrivajo, bežijo po listu ali se dvigajo z njega, zaradi bleščavosti podlage so slabo vidne, nejasne, vrstice se prepletejo med seboj in valovijo. V naporu, da bi prebrali napisano, bralca začne boleti glava, pojavljajo pa se lahko tudi drugi simptomi, kot na primer pikajoč in žgoč občutek v očeh, utrujene oči, intenzivno zehanje, motnje koncentracije, slabost, omotičnost in druge.
Skotopični sindrom, po njegovi utemeljiteljici Helen Irlen v svetu imenovan tudi Irlen sindrom, lahko povzroča manjše težave, kot je npr. problem dolgotrajnega koncentriranega branja, lahko pa nastopijo hude težave z branjem že ob prvem pogledu na besedilo.
Simptomi so različni, v vseh primerih pa so možgani preveč aktivni že zaradi samega zaznavanja slike. To povzroči, da ne morejo polno opravljati nekaterih drugih funkcij, od posameznika pa je odvisno, katerih.
Najpogostejši simptomi:
• Občutljivost na svetlobo: Kadar opazimo nelagodje oz. težko koncentracijo pri delu in branju ob močni svetlobi ali pri fluorescentnih lučeh in kadar so moteči bleščanje sonca, bleščavost belih površin, vožnja ponoči.
• Počasno branje: Kadar je otežkočeno branje črk, številk, notnih zapisov ali več besed hkrati, kadar so problemi s sledenjem, pravilnim razbiranjem besed, nezmožnostjo hitro preleteti besedilo.
• Nezmožnost branja: Kadar bralec pravi, da so besede in vrstice popačene ali se po listu premikajo in se zato pri branju izgublja, napačno prebere besede, preskakuje med vrsticami, ponavlja branje istih vrstic, si izmišlja besede, slabo razume prebrano ali ponovno bere, da bi sploh razumel.
• Problem s koncentracijo: Kadar je problem s koncentracijo pri branju ali pisanju domačih nalog in kadar oseba težko ostaja skoncentrirana na nalogo, ki jo opravlja, dela premore, gleda stran, postaja nemirna, živčna, utrujena.
• Slaba globinska percepcija: Kadar oseba ni sposobna natančno oceniti razdalje ali prostorske razdalje, je negotova ali ima težave pri hoji po stopnicah, na tekočih stopnicah, pri igrah z žogo ali pri vožnji.
• Obremenitev ali izčrpanost: Kadar se oseba počuti obremenjena, je napeta, izčrpana, zaspana, ima oči solzne, boleče, čuti pesek v očeh, glavobol, jo boli želodec, čuti slabost, omotičnost, slabost, tesnobo, nemir, razdražljivost pri branju ali drugih zaznavnih aktivnostih.Na skotopični sindrom lahko upravičeno pomislimo pri osebah, ki tožijo o glavobolih, utrujenosti in preobremenjenosti pri branju v šoli oz. službi in doma. Je deden, kar pomeni, da se znotraj družine pojavlja bolj pogosto – če ima en od staršev skotopični sindrom, obstaja velika verjetnost, da ga ima tudi otrok in obratno, če ga ima otrok, ga ima po vsej verjetnosti vsaj en od staršev.
Vsekakor se je v primeru ugotovljenega sindroma in istočasne potrebe po korekcijskih očalih dobro obrniti na strokovno usposobljenega optika. V Optiki Auer imamo poleg teoretičnega znanja že kar nekaj izkušenj z izbiro očal tako za odrasle kot za otroke, ki se vsakodnevno srečujejo s težavami, ki jih prinaša skotopični sindrom. Tako smo že bili deležni dragocenih povratnih informacij in lahko izdamo zaupanja vredna priporočila o izbiri korekcijskih stekel in korekcijskega okvirja.
OPTIKA AUER
Kako »drugače«? Vizualni korteks v možganih zaradi primanjkljaja katere od barv mavrice ali več njih vidne signale zaznava drugače, najteže črne črke na bleščečem belem papirju. To povzroča popačenje slike in s tem težave pri branju. Črke in besede se lahko prekrivajo, bežijo po listu ali se dvigajo z njega, zaradi bleščavosti podlage so slabo vidne, nejasne, vrstice se prepletejo med seboj in valovijo. V naporu, da bi prebrali napisano, bralca začne boleti glava, pojavljajo pa se lahko tudi drugi simptomi, kot na primer pikajoč in žgoč občutek v očeh, utrujene oči, intenzivno zehanje, motnje koncentracije, slabost, omotičnost in druge.
Skotopični sindrom, po njegovi utemeljiteljici Helen Irlen v svetu imenovan tudi Irlen sindrom, lahko povzroča manjše težave, kot je npr. problem dolgotrajnega koncentriranega branja, lahko pa nastopijo hude težave z branjem že ob prvem pogledu na besedilo.
Simptomi so različni, v vseh primerih pa so možgani preveč aktivni že zaradi samega zaznavanja slike. To povzroči, da ne morejo polno opravljati nekaterih drugih funkcij, od posameznika pa je odvisno, katerih.
Najpogostejši simptomi:
• Občutljivost na svetlobo: Kadar opazimo nelagodje oz. težko koncentracijo pri delu in branju ob močni svetlobi ali pri fluorescentnih lučeh in kadar so moteči bleščanje sonca, bleščavost belih površin, vožnja ponoči.
• Počasno branje: Kadar je otežkočeno branje črk, številk, notnih zapisov ali več besed hkrati, kadar so problemi s sledenjem, pravilnim razbiranjem besed, nezmožnostjo hitro preleteti besedilo.
• Nezmožnost branja: Kadar bralec pravi, da so besede in vrstice popačene ali se po listu premikajo in se zato pri branju izgublja, napačno prebere besede, preskakuje med vrsticami, ponavlja branje istih vrstic, si izmišlja besede, slabo razume prebrano ali ponovno bere, da bi sploh razumel.
• Problem s koncentracijo: Kadar je problem s koncentracijo pri branju ali pisanju domačih nalog in kadar oseba težko ostaja skoncentrirana na nalogo, ki jo opravlja, dela premore, gleda stran, postaja nemirna, živčna, utrujena.
• Slaba globinska percepcija: Kadar oseba ni sposobna natančno oceniti razdalje ali prostorske razdalje, je negotova ali ima težave pri hoji po stopnicah, na tekočih stopnicah, pri igrah z žogo ali pri vožnji.
• Obremenitev ali izčrpanost: Kadar se oseba počuti obremenjena, je napeta, izčrpana, zaspana, ima oči solzne, boleče, čuti pesek v očeh, glavobol, jo boli želodec, čuti slabost, omotičnost, slabost, tesnobo, nemir, razdražljivost pri branju ali drugih zaznavnih aktivnostih.Na skotopični sindrom lahko upravičeno pomislimo pri osebah, ki tožijo o glavobolih, utrujenosti in preobremenjenosti pri branju v šoli oz. službi in doma. Je deden, kar pomeni, da se znotraj družine pojavlja bolj pogosto – če ima en od staršev skotopični sindrom, obstaja velika verjetnost, da ga ima tudi otrok in obratno, če ga ima otrok, ga ima po vsej verjetnosti vsaj en od staršev.
Vsekakor se je v primeru ugotovljenega sindroma in istočasne potrebe po korekcijskih očalih dobro obrniti na strokovno usposobljenega optika. V Optiki Auer imamo poleg teoretičnega znanja že kar nekaj izkušenj z izbiro očal tako za odrasle kot za otroke, ki se vsakodnevno srečujejo s težavami, ki jih prinaša skotopični sindrom. Tako smo že bili deležni dragocenih povratnih informacij in lahko izdamo zaupanja vredna priporočila o izbiri korekcijskih stekel in korekcijskega okvirja.
OPTIKA AUER