Z leti slabše vidimo brati. Prav vsi.

Otroci imajo sposobnost akomodacije, spreminjanja oblike očesne leče glede na oddaljenost predmeta. V mladosti je očesna leča namreč prožna, zato se njena oblika in lomnost za svetlobo lahko spreminjata, lahko izostrimo na daljavo in na bližino. A ker se proteini v očesni leči strjujejo, je skozi čas leča bolj toga in manj elastična. Oko tako vedno težje akomodira in izostri bližinsko sliko.

Starostna slabovidnost ali presbiopija je normalen fiziološki pojav, ki se običajno pojavi okoli 40. leta starosti, ko se srečamo z zamegljenim vidom pri branju, delu z računalnikom ali drugem bližinskem delu. Da bi lahko izostrili in videli jasno tudi drobne črke opažamo, da moramo knjigo, časopis ali meni v restavraciji malo oddaljiti od obraza v dolžini rok. Sčasoma se nam zazdi, da so roke prekratke. Pri naprezanju oči zaradi intenzivnega bližinskega dela se lahko pojavi občutek utrujenosti oči, tudi škiljenje in pa glavoboli.
Starostna slabovidnost doleti prav vsakega, četudi nikoli v življenju ni imel nobenih težav z vidom. Tudi ljudje, ki so kratkovidni, opazijo, da pri gledanju na bližino s svojimi običajnimi očali ali kontaktnimi lečami za daljavo, ne vidijo več tako jasno, kot včasih.
Proces starostne slabovidnosti se razlikuje od astigmatizma, daljnovidnosti ali kratkovidnosti, ki so povezani z obliko očesnega zrkla, kar je posledica genetskih in okoljskih dejavnikov, saj gre v tem primeru za posledico postopne izgube prožnosti očesne leče. starostna slabovidnost 1Kako si pomagamo?

Najpomembnejše je, da se v primeru znakov slabšega vida na bližino naročite na zdravniški pregled v eni izmed koncesijskih ambulant Optike Auer Maribor, Ruše, Rače ali Lenart, kjer vas po opravljeni izmeri dioptrije pričakujemo izkušeni optiki, ki vam bomo nazorno predstavili različne možnosti korekcije vida. Skupaj bomo izbrali pravo rešitev:

1. Bližinska očala
Očala za bližino uporabljamo pri bližinskem delu, delu z računalnikom in pri branju. Če smo hkrati kratkovidni, potrebujemo tako dvoje očal – očala za daljavo in očala za bližino.

2. Bifokalna ali multifokalna očala
Bifokalna očala imajo dve žariščni točki (dve točki fokusiranja): večji zgornji del očalnega stekla vsebuje predpis dioptrije za daljavo, na manjšem spodnjem delu očalnega stekla pa je močnejša dioptrija za gledanje na bližino.
Multifokalna očala, ki jih imenujemo tudi večžariščna, pa imajo več žarišč in je tako prehod med dioptrijo za daljavo in bližino bolj postopen, mehkejši.

3. Kontaktne leče
Dobro je vedeti, da uporabniki kontaktnih leč lahko bralna očala seveda nosite hkrati s kontaktnimi lečami. V kolikor bi pa tudi bližinsko delo želeli opravljati brez očal, pa so na voljo multifokalne kontaktne leče.

OPTIKA AUER